1. ŽIVLJENJE, KI SE RAZDAJA

 "Biti kristjan danes, je brez dvoma težje kot nekoč, a je lepo..." so besede don Boskove prostovoljke.

Ni je lahko prepoznati, ker želijo ohraniti tajnost svojega poklica...

Toda njihova "luč" prej ali slej zasveti iz njih oči in človek čuti v srcu nekaj posebnega

2. "V SVETU, A NE OD SVETA, PAČ PA ZA SVET" (Pavel VI.)?

"Pripadate neki svetni ustanovi?"

Eva: Sem delavka pri tekočem traku. Zame je izraz "svetna" zelo lep izraz, ker razodeva položaj človeka, ki želi biti čim popolneje soudeležen pri skupnem življenju, čeprav v popolni posvečenosti Bogu.

Mirella: Sem vzgojiteljica v otroškem vrtcu. Vedno sem želela delati v stiku z ljudmi, predvsem mladimi. Moj prvotni sen je bil, da bi živela v skupnosti in šla v daljne misijone. Kot DBP pa sem ujela dve muhi naenkrat: 

spadam v "skupnost", čeprav drugačno, kot je samostanska, in obenem lahko pomagam s tem, da razdajam veselje, ki ga črpam iz Kristusa. Hotela bi biti prava "misijonarka nasmeha". Čutim, da mi je ta poklic podaril resnični smisel življenja.

Don Boskove Prostovoljke (DBP)

so žene, ki v polnosti podarjajo

svoje življenje Bogu,

medtem ko živijo sredi sveta

kot vse druge osebe:

zanje je izziv to, da bi pokazale,

da je svetost mogoča

v vsakem kraju in okoliščini,

saj je Bog povsod navzoč.

Da bi bolje izpolnjevale svoje poslanstvo,

se odločijo, da ne bodo v javnosti razodele

da so posvečene osebe.

Za osebe, ki se srečajo z njimi,

so to ženske tako kot vse druge…

pa vendar so na neki način

»specialne« - posebne!