Navdušene za Boga. Navdušene za svet.

Dobrodošla

Predraga,

vem, da se že dolgo časa sprašuješ, kaj bi naredila iz svojega življenja. Rada bi “jasno videla”, vendar se počutiš zmedena in s tisočimi vprašanji: “Kaj naj storim, da bom razumela božjo voljo? ... Rada bi ljubila, vendar kako? ... Kje? .... Kaj naj storim, da bom gotova, da je prav to moj poklic? ... In potem, ... bom v njem srečna?”

Odpreti lastno življenje skrivnostni poklicanosti ni preprosto. Potrebno je z razpoložljivostjo iskati, s ponižnostjo prisluhniti, moliti, kajti Bog je tisti, ki kliče. Če boš znala molčati, ti bo spregovoril Bog. Govoril ti bo v globini tvojega srca, govoril ti bo, ko se boš soočala z Besedo; govoril ti bo po življenju, okoliščinah, dogodkih; govoril ti bo po spoznavanju različnih poklicnih možnostih v Cerkvi ...

Dovoli, da ti pomagam: rada bi te seznanila z možnostjo, da se boš lahko popolnoma uresničila v ljubezni. Ta predstavitev ti želi predstaviti svetne ustanove in posebej izkušnjo ustanove “don Boskovih prostovoljk” (DBP).

Rada bi bila dar in voščilo. Sprejmi jo kot takšno. In če bo v tebi na koncu teh strani več jasnosti, bom zelo srečna. Pozdravljena!

Verjetno ste že kdaj obiskali katero od mnogih katedral, ki so raztresene širom sveta in obstali odprtih ust in z dvignjenim pogledom v občudovanju bleščečih se barvnih oken ali pa čudovitih sten, polnih mozaikov, kar je čudež potrpljenja in lepote. Mislim seveda na Notre Dame v Parizu, na katedralo v Montrealu, na prelepe cerkve v Ravenni, ... Obiskovalec se nikoli ne ustavi pri ogledovanju ali pri analiziranju posameznega barvnega okraska, temveč ga očara in pritegne celota. Njegovim očem se ponuja bogata igra barv, oblik in podob. Lepota Cerkve je tudi taka: je celota barv, ki je prava umetnina, je cvetlični travnik s tisočerimi dišavami, je taka ubranost glasov, da te pretrese in gane. Sveti Pavel pravi, da je Cerkev telo, “tesno združeno in spojeno”, pa tudi razčlenjeno, ki ga napravlja primerno za izvrševanje različnih služb, “kakor mu ustreza, da gradi sam sebe v ljubezni” (Ef 4, 16).

Če bi bilo vse enako za vse, bi bila Cerkev zares enolična. Kakšen bi bil mozaik z delčki ene same barve ali rozeta koščki stekla enega samega barvnega odtenka? Kakšen bi bil travnik brez tolikih različnih dišav ali glasba z eno samo noto? Cerkev je ena, pa vendar raznovrstna, bogata, lepa v svoji celoti. Vsi kristjani smo poklicani, da živimo ljubezen, toda vsak v daru svojega poklica in svoje duhovnosti. Ni nekaj, kar je boljše ali kar je slabše, nekaj več ali nekaj manj, temveč so različni poklici za službo, za drugačno služenje. Obstaja poročen in obstaja duhovnik, obstaja redovnik in obstaja posvečen laik; to so različni načini hoje za Kristusom in različni načini, kako biti znamenja njegove ljubezni v svetu. Sveti Duh, ki vodi svojo Cerkev in jo obdarja z vedno novimi darovi, je obudil znotraj Salezijanske družine poseben izvirni poklic, poklic don Boskovih prostovoljk (DBP).